Preskoči na vsebino
S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja

Predstavitev oddelka

Zgodovina

8. novembra 1919, je bil odprt v takratni mariborski bolnišnici Oddelek za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. Prvi predstojnik oddelka je bil prim. Janko Dernovšek. Leta 1943 se je skupni oddelek razdelil na dva samostojna oddelka. Prvi predstojnik samostojnega Oddelka za očesne bolezni je postal prim. Janko Dernovšek. Oddelek je imel takrat 85 postelj. Od marca 1953 do upokojitve julija 1964 je oddelek vodil prim. Viktor Tominšek, od leta 1964 do upokojitve februarja 1977 prim. Jože Sekolec, od leta 1977 do 1978 dr. Neva Novak Modrijanova, od januarja 1978 do avgusta 2001 prim. Bojan Gračner in od leta 2001 dalje ga vodi prof. dr. Dušica Pahor. Od leta 1943 pa vse do selitve v novo stavbo 1. oktobra 2007 je bil oddelek na isti lokaciji. Iz letnih poročil od leta 1945 dalje je razvidno, da je imel oddelek leta 1949 85 postelj in skupaj le 10 uslužbencev. Vso delo (5831 pregledov, 1078 operativnih posegov) je opravil prim. Dernovšek sam skupaj z eno srednjo sestro.

 

Leta 1953 je imel oddelek 59 postelj, po obsežnejši adaptaciji prostorov se je število do konca leta povečalo na 78. Na oddelku je bil poleg predstojnika zaposlen še 1 specialist in 1 specializant, skupno 30 uslužbencev. V naslednjih letih je oddelek strokovno močno napredoval, uvedene so bile številne nove preiskave, povečala se je operativna dejavnost. Skupno smo v letu 2016 opravili 6.854 operativnih posegov. Leta 1958 je bila uvedena stalna zdravniška dežurna služba in nabavljen prvi biomikroskop za preglede bolnikov. Leta 1969 je imel oddelek 90 postelj, največ v svojem obstoju. Po tem letu se je število postelj postopno zmanjševalo, najprej leta 1976 na 80, leta 1987 na 70, leta 1993 na 56, leta 1999 na 40, kar je še danes. Od leta 1965 dalje je bilo na oddelku 50 do 60 zaposlenih, število zdravnikov specialistov pa med 10 do 12. Število zdravnikov se je močno zmanjšalo v obdobju med 1995 in 1997 zaradi odhoda zdravnikov med zasebnike in v pokoj. Leta 1997 je bilo na oddelku zaposlenih 6 specialistov in 4 specializanti, leta 1998 pa le še 5 specialistov, kar je najmanj po letu 1963. Skupno število zaposlenih je bilo 51, 12 višjih ter 22 srednjih medicinskih sester. Takrat je bil obstoj oddelka zaradi nenadnega pomanjkanja zdravnikov močno ogrožen. Vloženi so bili skoraj nečloveški napori, da je oddelek obstal. Zdravniki so opravili tudi do 300 ur mesečno rednega in dežurnega dela. Takšno stanje je trajalo skoraj 8 let. Ob 60. letnici oddelka 2003. leta je bilo to pomanjkanje še močno prisotno. Na oddelku je bilo zaposlenih 7 specialistov, 4 specializanti, 4 diplomirane, 4 višje medicinske sestre in 17 zdravstvenih tehnikov. Leta 2007 ob selitvi v nov oddelek je bilo na oddelku 10,5 specialistov. Ob 70. obletnici oddelka l. 2013 je na oddelku 6 specialistov in 5 oddelku 10,5 specialistov. Ob 70. obletnici oddelka l. 2013 je bilo na oddelku 6 specialistov in 5 specializantov, 12 medicinskih sester z visoko izobrazbo in 24 zdravstvenih tehnikov. Trenutno je na oddelku 8 specialistov in 6 specializantov. 

 

 

Dosežki oddelka
Razvoj stroke od leta 1945 do 2015:

 

  • 1959 izvedena intrakapsulana ekstrakcija leče z encimsko zonulolizo po prof. Barraqueru (prvič v Sloveniji in med prvimi v Jugoslaviji), kasneje pa ekspresija leče po prof. Hrubyju
  • 1960 uvedba splošne specialistične ambulantne dejavnosti
  • 1967 intrakapsularna krioekstrakcija leče (ICCE) z doma narejenim ekstraktorjem. (J.Sekolec), l.1973 nabavljen električni ekstraktor
  • 1970 kabinet za ortoptiko in pleoptiko
  • 1974 ambulanta za predpis očal, ukinjena l. 1997
  • 1977 nabava operacijskega mikroskopa in začetek mikrokirurgije
  • 1977 ambulanta za diabetike
  • 1977 kabinet za glavkom
  • 1978 pregledi dojenčkov in malih otrok v narkozi, operacije paralitičnega strabizma
  • 1979 operacija ptoz, dakriocistorinostomija, rekonstrukcija poškodbe solznih kanalčkov, kabinet za kontaktne leč
  • 1980 transkonjuktivalna kriokoagulacija pri retinopatiji prematurorum, kožno hrustančna avtologna transplantacija za rekonstrukcijo večjih defektov veke po odstranitvi tumorja, open sky vitrektomija
  • 1981 kombinirana operacija katarakte in glavkoma
  • 1982 trabekuloiridociklosklerotomija pri malignem melanomu v iridociliarnem področju
  • 1983 ultrazvočna diagnostika
  • 1984 penetrantna keratoplastika, ponovno operacije ablacije mrežnice po daljšem premoru
  • 1985 sprednje vitrektomije z vitrektomom
  • 1986 ekstrakapsularna ekstrakcija katarakte (ECCE) z implantacijo intraokularne leče (IOL)
  • 1990 argon laserska fotokoagulacija
  • 1992 ambulanta za fluoresceinsko angiografijo
  • 1993 ultrazvočna fakoemulzifikacija katarakte z implantacijo IOL
  • 1995 nov operacijski mikroskop
  • 1997 uvedba telekomunikacije z Münchnom
  • 1997 fakoaspiracija kongenitalne katarakte in implantacija IOL, skleralna fiksacija IOL, uporaba iris retraktorjev,
  • 1998 nov aparat za fakoemulzifikacijo
  • 1999 kapsularni tenzijski prstan, barvanje lečne kapsule, implantacija orbitalnih implantov po enukleaciji
  • 2002 spremljanje bolnikov med operacijo s pulzoksimetrom,
  • 2003 nov operacijski mikroskop z digitalnim prikazom
  • 2005 intenzivne dejavnosti pri izgradnji novega oddelka skupaj z Ministrstvom za zdravje
  • 2007 reorganizacija oddelka ob preselitvi v nov oddelek z vso najsodobnejšo opremo z uvedbo številnih novih dejavnosti
  • 2010 ambulanta za zdravljenje starostne bolezni makule in zdravljenje z intravitrealno aplikacijo zaviralcev žilnega endotelijskega rastnega dejavnika (VEGF), intravitrealno aplikacijo kortikosteroidov za zdravljenje diabetične makulopatije, transplantacija amnionske membrane pri težjih obolenjih roženice
  • 2012  prva pars plana vitrektomija,  začetek zdravljenja diabetičnega makularnega edema z anti-VEGF terapijo – Avastinom v okviru internega raziskovalnega projekta UKC Maribor, Ambulanta za diabetični skrining v sklopu internega raziskovalnega projekta
  • 2013 uvedba 3D OCT – spectral domain optične koherentne tomografije pri sodobni diagnostiki bolezni makule, nove smernice pristopa k zdravljenju starostne degeneracije makule z uvedbo registriranih zdravil za zdravljenje starostne degeneracije makule – ranibizumab (Lucentis) in aflibercept (Eylea) od oktobra 2013 dalje, uvedba zdravljenja diabetičnega makularnega edema z ranibizumabom (Lucentis) od oktobra 2013 dalje
  • 2015 uvedba Ambulante za presejanje diabetične retinopatije
  • 2016 uvedba zdravljenja bolezni makule z registriranimi zdravili ranibizumab (Lucentis) in aflibercept (Eylea) poleg zdravljenja starostne degeneracije makule še za zdravljenje diabetičnega makularnega edema, zdravljenje makularnega edema po zapori retinalne vene in zdravljenje bolezni makule pri miopiji, uvedba zdravljenja z intraokularnim implantom dexametatona (Ozurdex)
  • 2017 uvedba Ambulante za zdravljenje makule, uvedba nove preiskovalne metode OCT- angiografija

 

Današnji oddelek

Oddelek ima 13 sob s 40 posteljami, ki so opremljene po standardih sodobne zdravstvene nege, sobo za intenzivno terapijo najtežjih bolnikov z najsodobnejšo opremo vključno z spremljanjem vseh vitalnih funkcij, otroški del z možnostjo bivanja staršev in igralnico, dve sobi za bolnike napotene na ambulantno operativne posege s počivalniki. Bolnikom je na voljo tudi velik dnevni prostor s televizijo in manjšim muzejskim kotičkom. Oddelek ima večjo sejno sobo, ki je hkrati tudi knjižnica. Med sejno sobo in operacijskimi dvoranami je možen prenos slike in zvoka s kamerami na operacijskem mikroskopu ali s kamero v operacijskih lučeh. Knjižnica oddelka je izredno bogata z najsodobnejšo literaturo tako učbeniki kot z revijami. Sodobne tri operacijske dvorane omogočajo izvajanje najzahtevnejših operacij in izvajanje operacij istočasno. 

 

V l. 2016 smo opravili 6.854 operacij, od tega le 82 v splošni anesteziji.  Delo na oddelku je razdeljeno tako, da se vsak zdravnik ukvarja poleg splošne oftalmologije še s posameznimi subspecialnimi dejavnostmi s področja konzervativne ali operativne oftalmologije. Poudarek je na timskem delu in na čim večji samostojnosti vsakega člana tima na njegovem področju. Tudi pri ostalem kadru je koncept dela enak.  Nov Oddelek za očesne bolezni ima najsodobnejšo opremo za diagnostiko in terapijo na področju oftalmologije in je tako eden najsodobnejše opremljenih oftalmoloških centrov ne le v Sloveniji, ampak tudi v trem delu Evrope. Sodobna oprema, ki smo jo ob selitvi pridobili za potrebe oddelka vključuje skupno 110 aparatov novih aparatov, med drugim perimeter (Humphrey, Octopus), HRT 3, GDX, fundus kamera s celotnim sistemom za digitalno zajemanje slik po fluoresceinski in ICG angiografiji, frekvenčno podvojen Nd:YAG v kombinaciji z diodnim laserjem, endolaser, laserski indirektni oftalmoskop, ultrazvočni aparat, ultrazvočni biomikroskop, IOL master, A-scan biometer, sistem za klinične elektrofiziološke preiskave, aparat za vitrektomijo in fakoemulzifikacijo, aparat za fakoemulzifikacijo, operacijski mikroskop s sistemom za snemanje in arhiviranje, roženični topograf, avtomatski-keratorefraktometer, spekularni mikroskop za pregled endotelnih celic, spekularni mikroskop za pregled roženic dajalcev, aparat za avtomatsko infrardečo-fotoskiaskopijo, sinoptometer, torsionometer, pupilograf, tonograf, optični koherentni tomograf - OCT, diodni laser prilagojen za PDT, fundus kamera in kamera za sprednje dele očesa z digitalno kamero in digitalno nemidriatično kamero, aparat za visoko precizno kornealno topografijo za 3D analizo sprednjega segmenta (Galilei) in še bi lahko naštevali. V zadnjih 5 letih smo nabavili še najsodobnejši aparat za operacijo sive mrene, 3D – optični koherentni tomograf - OCT, dva premična biomikroskopa za težje pokretne bolnike, v zadnjih 2 letih nov aparat za fluoresceinsko angiografijo in aparat za nekontakno tonometrijo. Pred nekaj meseci smo dobili še nov aparat za optično koherentno tomografijo z angiografijo (OCT–angio) in dodatno fundus kamero.