S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja
MENI VSEBINA

V MARIBORU SE JE ODVILO 26. SREČANJE DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV IN INTERNISTOV IZ PRAKSE ZA PRAKSO

25. 05. 2015

Maribor, 25. maj 2015 – V avditoriju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru se je minuli konec tedna odvijalo že 26. srečanje Iz prakse za prakso, kjer so internisti in družinski zdravniki spregovorili o vprašanju zdravstvene oskrbe starostnikov z vseh vidikov interne medicine. Govorili so tudi o ponovni vzpostavitvi institucionalizirane geriatrične zdravstvene oskrbe v Sloveniji. V uvodu so študentje mariborske medicinske fakultete predstavili s srebrno Dekanovo nagrado nagrajeno raziskovalno nalogo pod mentorstvom prof. dr. Andreje Sinkovič. Na srečanju, kjer je bilo več kot dvesto udeležencev, so prispevke petdesetih avtorjev izdali tudi v zajetnem zborniku, ki bo tako internistom kot družinskim zdravnikom, pa tudi študentom obeh medicinskih fakultet, v pomoč pri prepoznavanju in zdravljenju zdravstvenih težav v starosti.

»Dejstvo je, da se slovensko prebivalstvo stara, s tem pa narašča tudi pogostnost kroničnih bolezni in potreba po zdravljenju ter celostni oskrbi. S staranjem so povezane tudi spremembe v učinkovanju zdravil zaradi fizioloških sprememb v organizmu, spremembe nastajajo v porazdelitvi zdravil zaradi spremenjene presnove, drugačno je izločanje zdravil, součinkovanje zdravil zaradi več bolezenskih stanj, večja je verjetnost neželenih ali nepričakovanih dogodkov, in še bi lahko naštevali,« je na aktualnost teme opozoril predsednik organizacijskega odbora srečanja, prof. dr. Radovan Hojs. Ob tem je poudaril, da s staranjem prihaja tudi do številnih bolezenskih stanj, ki jih starostniki (po doslej veljavnem uvrščanju naj bi bili to ljudje od 65. leta starosti, v razvitem svetu pa se ta meja dviguje proti 70. oz. celo 80. letom) pogosto zmotno pripisujejo procesu staranja, jih zato tudi zanemarijo, in tako neugodno vplivajo na uspeh prepoznavanja in zdravljenja bolezni. V starosti so večje potrebe po zdravstveni negi in oskrbi, tudi zaradi steka več pridruženih bolezni, simptomi se lahko prekrivajo, zato lahko pogosteje prihaja tudi do zamud pri ugotavljanju in zdravljenju bolezni, je izpostavil prof. Hojs. Prav tako je lahko bivanje v bolnišnici dokaj tvegano za starostnika, ki je manj aktiven. Pride lahko do zapletenih diagnostičnih postopkov in pogosto tudi agresivne terapije in večje dovzetnosti za okužbe, zato je posebna skrb zanj še toliko bolj pomembna.

Prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., predsednik organizacijskega odbora in 

strokovni vodja Klinike za interno medicino UKC Maribor v pozdravnem nagovoru.

 

»Geriatrična oskrba zahteva specifičen odnos ne le zdravstva, temveč celotne družbe, saj se znatno razlikuje od oskrbe kronične bolezni, pri tem pa velik del te skrbi nosijo družinski zdravniki. Leta 1966 ustanovljen Inštitut za gerontologijo in geriatrijo je leta 1988 zamrl. V ljubljanskem kliničnem centru deluje od leta 2011 Center za geriatrično medicino, z geriatrijo se ukvarjajo tudi gerotopsihiatrični oddelki v psihiatričnih bolnišnicah oz. geriatrična enota mariborskega oddelka za psihiatrijo. Zdravstveni svet Slovenije je leta 2013 sprejel smernice razvoja geriatrične medicine v Sloveniji. Le te v prvi fazi predvidevajo ustanavljanje in financiranje geriatričnih enot najprej v obeh kliničnih centrih, nato pa tudi v drugih slovenskih bolnišnicah.

 

26. srečanje Iz prakse za prakso, ki je skozi več kot četrtstoletno delovanje pomembno vplivalo na kakovost zdravstvene oskrbe na področju interne in družinske medicine, predvsem v dobro bolnikov, vsako leto organizira Klinika za interno medicino UKC Maribor, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Zdravniško društvo Maribor in Združenje za interno medicino Slovenskega zdravniškega društva Maribor. Dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan Krajnc, je ob rob srečanju izpostavil pomanjkljivo izobraževanje na področju gerontologije: »Kot samostojni predmet poslušajo gerontologijo študenti medicine le na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, na ljubljanski fakulteti te vsebine ponujajo v obliki integralnega poučevanja. Podiplomskega izobraževanja s tega področja še ni, tako da je pred nami in našimi zanamci še veliko izzivov.«

Telefonska centrala - informacije02/321 1000 Nujna medicinska pomoč Nujna medicinska pomoč 112

© UKC Maribor 2019
Pravne informacije | Kontakt | Avtorji
SL EN DE RU CN
Pisava: Privzeto Arial Arial bold Verdana Verdana bold Open dyslexic Open dyslexic alta
Velikost: Privzeto Velikost pisave 14pt Velikost pisave 16pt Velikost pisave 18pt Velikost pisave 20pt
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%
Barvna shema: Privzeto črno na belem belo na črnem črna na bež modro na belem črno na zelenem črno na rumenem modro na rumenem rumeno na modrem turkizno na črnem črno na vijoličnem