Preskoči na vsebino
S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja

Za bolnike in svojce

KDO NAPOTI BOLNIKA NA PREISKAVO? 
Na radiološko preiskavo napoti bolnika zdravnik specialist ali njegov osebni zdravnik. Zdravnik, ki bolnika napoti na preiskavo, mu mora povedati razlog za napotitev na preiskavo, dati vse potrebne informacije o poteku preiskave, in pojasniti, kakšne rezultate od nje pričakuje. Na preiskavo mora bolnik priti z urejeno napotnico, medicinsko dokumentacijo in slikami poprej opravljenih slikovnih preiskav (rentgenske slike, CT slike, UZ slike z izvidi), če jih seveda ima.

KDO RAZLOŽI IN NAPIŠE IZVID?
Izvid radiološke preiskave napiše zdravnik radiolog. Pisarna radiološkega oddelka pošlje v pisni obliki mnenje (izvid) radiologa in slike opravljenih slikovnih preiskav na oddelek v bolnišnici ali v ambulanto v roke zdravniku, ki je preiskavo naročil. Razlaga rezultatov preiskave je v pristojnosti zdravnika, ki je bolnika napotil na preiskavo. Inženir radiologije sme presojati le o tehnični kvaliteti slike. Izogniti se mora kakršnemu koli dajanju mnenja o tem, kakšne bolezenske spremembe so vidne na sliki.

KAJ JE RAČUNALNIŠKA TOMOGRAFIJA - CT?
Je natančno slikanje posameznih delov telesa po plasteh, s pomočjo rentgenskih žarkov in sodobne računalniške opreme. Celo telo lahko pregledamo v zelo tankih rezih od 1 do 10 milimetrov. Diagnostično uporabnost računalniške tomografije lahko izboljšamo z istočasno uporabo kontrastnih sredstev.

KAJ JE MAGNETNA RESONANCA - MR?
Magnetna resonanca je pojav, ki je povezan z magnetnimi lastnostmi atomskih jeder. Magnetna resonanca je novejša tehnika preiskovanja človeškega telesa pri kateri uporabljamo lastnosti magnetnega polja, radijskih valov in računalnika. Magnetno polje, ki ga uporabljamo pri preiskavi, je močnejše od zemeljskega magnetnega polja in vendar dosedanje preiskave niso pokazale za organizem škodljivih vplivov.

KAJ JE ULTRAZVOK - UZ?
Je mehansko nihanje in valovanje z visoko frekvenco.V različnih tkivih človeškega telesa se ultrazvočni valovi različno širijo. Pri prehodu skozi tkiva se lomijo, razpršijo in odbijajo. Vse majhne spremembe v frekvenci in smeri odbitih zvočnih valov zabeleži občutljiva elektronika na ultrazvočni sondi. Ti odboji se s pomočjo računalnika zapisujejo na zaslonu, kar prikaže tako imenovano ?živo sliko? anatomskega organa. Ultrazvočna sonda je istočasno oddajnik in sprejemnik. Ultrazvočno aparaturo sestavljajo računalnik z elektroniko, zaslon, naprave za dokumentacijo slik: polaroidna fotografija, videorekorder in najvažnejši del, to je sonda. Prikaz na zaslonu je črno-bel, na novejših aparaturah za pregledovanje srca in žil pa je barvni.

KAJ SO KONTRASTNA SREDSTVA?
So snovi, ki jih na različne načine vnesemo v organizem in omogočajo boljši prikaz organov in organskih sistemov kot rentgenski žarki sami. Delimo jih na negativna in pozitivna kontrastna sredstva, pozitivna še na netopna, topna in neionska kontrastna sredstva. Negativna kontrastna sredstva so zrak in drugi plini, pozitivna pa tekoči kemični pripravki na osnovi joda, barija in nekaterih drugih kemičnih elementov.
Odmerjanje količine kontrastnega sredstva
Odmerek določimo glede vrsto preiskave, bolnikovo telesno težo in klinično stanje.
Izločanje kontrastnega sredstva iz telesa
Kontrastna sredstva se izločajo z uriniranjem, tista ki jih uporabljamo pri preiskavah prebavnega trakta pa z blatom.
Preprečevanje in zdravljenje ? odzivov na kontrastna sredstva
Nekateri ljudje so, predvsem na kontrastna sredstva, ki vsebujejo jod, preobčutljivi (alergični). Ta preobčutljivost se pojavlja pri zelo majhnem številu ljudi. V primeru pojava preobčutljivostne reakcije je vsak rentgenski oddelek, kjer se preiskave s temi kontrastnimi sredstvi izvajajo, opremljen s potrebnimi medikamenti, pri preiskavah pa je vedno prisoten tudi zdravnik, ki je usposobljen in odgovoren za ustrezno ukrepanje.