Natisni | A+ Aa BARVNA SHEMA
S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja.
MENI VSEBINA

Predstavitev oddelka

 

Začetki urologije v Mariboru segajo v leto 1951, ko je v našo bolnišnico prišel Martin Kolenc, dr. med., z nalogo, da organizira operativno stroko za zdravljenje bolezni retroperitonealnega prostora, organov male medenice (prostate in mehurja), sečnice ter bolezni moških spolnih organov.

 

Spomladi, leta 1953, pa je urologija v Mariboru zaživela kot samostojna strokovna in organizacijska enota (odsek) v okviru kirurškega oddelka. Odsek je sprejemal na zdravljenje bolnike iz severovzhodne Slovenije, Koroške in sosedje Hrvaške. 

 

Do leta 1961 sta vso urološko dejavnost opravljala prim. Martin KOLENC, dr.med. in Bojan PIRKMAJER, dr.med. Trikrat tedensko sta operirala, ostale dni v tednu pa delala na odseku, v ambulanti in opravljala diagnostične preiskave. Odsek je imel 32 postelj. Leta 1962 se je pridružila kolektivu odseka za urologijo prva višja medicinska sestra Vera Kert , ki je bila šestnajst let glavna sestra odseka in kasnejšega oddelka.

 

Prva glavna instrumentarka odseka za urologijo je bila medicinska sestra Danica Mihelič, ki je orala ledino pri organizaciji intrumentiranja uroloških operacij, predvsem endoskopskih.

Bolničarke odseka za urologijo so se šolale ob delu na srednji medicinski šoli in postopoma pridobivale ustrezno strokovno izobrazbo.

 

Leta 1964 je imela Slovenija samo šest urologov, štiri v Ljubljani in dva v Mariboru.

Po izpopolnjevanju pri prof. Mauermaierju in dr. Leuschu v Münchnu, je leta 1967 Bojan Pirkmajer, dr.med. opravil prvo transuretralno operacijo prostate v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.

 

Transuretralna resekcija je postala rutinski poseg šele leta 1968, ko je odsek za urologijo dobil sodobno transuretralno resekcijsko napravo znamke Storz.

Bojan Pirkmajer, dr.med. je odsek za urologijo zapustil leta 1973 ter odšel službovat v bolnico Slovenj Gradec.

 

Leta 1967 je prišel na specializacijo urologije Vladimir Vidic, med leti 1970 in 1975 pa se je odsek kadrovsko okrepil s specializanti Marjanom Zgonikom, dr.med. , Vesno Goličnik-Medved, dr.med., Rajmundom Lahom, dr.med., Ratimirjem Šalinovićem, dr.med., Jurijem Leskovarjem, dr.med. in Alojzijem Kolencem, dr.med.

 

Kasneje se je našemu oddelku pridružil tudi Karel Kisner, dr.med.

 

V začetnih letih delovanja urologije v Mariboru je v patologiji prevladovala urolitijaza ( do 45 % hospitaliziranih bolnikov ). Veliko je bilo bolnikov z urogenitalno tuberkolozo, sicer pa so prevladovale bolezni prostate ( BHP, CA prostate ) in mehurja.

 

S preselitvijo v novo kirurško stolpnico leta 1978 je bil dosežen bistveni premik pri reševanju prostorske stiske kirurških oddelkov.

 

Odsek za urologijo se je preoblikoval v oddelek. Oddelek je dobil je 50 postelj v 13. in 14. nadstropju stolpnice. Po otvoritvi novega operacijskega bloka leta 1985 pa je oddelek pridobil tudi moderno operacijsko dvorano za klasične operacije.

 

Leta 1979 je strokovnemu kolegiju urologije uspelo izboriti lastno dežurno službo, kar je izboljšalo oskrbo uroloških bolnikov, predvsem pa strokovno adekvatno reševanje zapletov po endoskopskih operacijah.

 

Leta 1981 smo urologi skupaj z rentgenologi vpeljali predoperativno embolizacijo ledvičnih arterij pri tumorjih ledvic. V sodelovanju z rentgenologom prim Marjanom Pocajtom, dr.med. se je začela UZ diagnostika bolezni sečil. V novi diagnostični metodi so se izpopolnjevali tudi mlajši urologi.

 

Uvedli smo perkutane operacije pri nefrolitijazi ob pomoči predstojnika urološke klinike v Ljubljani prof. Janeza Janeža, dr.med. ter v sodelovanju z mariborskimi rentgenologi.

Leta 1984 je imenovana za glavno medicinsko sestro oddelka za urologijo, višja medicinska sestra Marjetka Križman.

 

V naslednjih letih je oddelek prodobil nekaj sodobnih aparatur brez katerih si danes ni mogoče zamisliti moderne urologije: ureterorenoskop, večnamenski laser, Uz aparat znamke Aloka, urodinamsko aparaturo znamke Wolf.

 

Urodinamsko diagnostiko je razvijal in jo še danes opravlja kolega Jurij Leskovar, dr.med.

 

Ob izpopolnjevanju kolegov na urološki kliniki v Ulmu smo vpeljali metodo cistektomije s formiranjem novega mehurja iz tankega črevesja imenovan neovezike .

 

Leta 1991 sta se urološki ambulanti preselili v sodobno opremljene prostore v novem medicinsko funkcionalnem traktu III.

 

Že od leta 1986 pa delamo tudi v urološki ambulanti v Ptuju enkrat tedensko in se na ta način trudimo, da približamo urološko oskrbo bolnikom v oddaljenih krajih severovzhodne Slovenije.

 

Po dolgem zatišlju v zaposlovanju specializantov je leta 1992 začel specializacijo Dejan Bratuš, dr.med.

 

V zadnjih desetih letih nam je uspelo posodobiti endoskopijo z nabavo moderne endoskopske operativne mize z integriranim rentgenskim aparatom znamke Philips. Pridobili smo mehanični litotriptor, moderno urodinamsko aparaturo znamke Vist, ki jo uporabljamo skupaj z ginekologi.

 

Razvoj stroke je zahteval tudi usmerjanje v subspecialnosti . Jurij Leskovar, dr.med. je razvijal urodinamsko diagnostiko v Mariborski bolnišnici. Vladimir Vidic, dr.med. se je poglobljeno ukvarjal z motnjami erektilne disfunkcije. Danes po upokojitvi Vladimirja Vidica, dr.med., se s to diagnostiko ukvarja Dejan Bratuš, dr.med. Vesna Goličnik-Medved, dr.med. pa je delovala na področju otroške kirurgije. Po njeni upokojitvi je področje nasledil Dejan Bratuš, dr. med.

 

Po letu 1994 stalno raste število radikalnih prostatektomij pri bolnikih z lokaliziranim rakom prostate. Število transuretralnih resekcij pri benigni hiperlaziji prostate se je zaradi uspešne medikamentozne terapije v zadnjih letih ustalilo.

 

Kadrovsko se je oddelek ponovno okrepil leta 1996. Oddelku se je pridružila Jana Stanonik, dr.med. , po letu 2000 mag. Tine Hajdinjak, dr.med., mag. Milan Pavlović, dr.med. , Gregor Hlebič, dr.med. in Uroš Kacjan, dr.med. Gregor Hlebič, dr. med. je na naš oddelek uvedel laparoskopsko kirurgijo. S to, sedaj že uveljavljeno manj invazivno metodo, opravljamo posege na praktično vseh uroloških organih.

 

Kasneje so se oddelku pridružili še Niko Kavčič, dr. med., Marius Konstantin Rebek, dr. med., Predrag Šainović, dr. med., Peter Bauman, dr. med. In Uroš Bele, dr. med.

Mag. Milan Pavlović se usmerja tudi v kirurgijo sečnice, prav tako ponovno uvajamo perkutano nefrolitotomijo, ki pride v poštev pri zahtevnejših pacientih z ledvičnimi kamni.

Ob strokovnem delu in izobraževanju smo na oddelku skrbeli tudi za podiplomsko izobraževanje. Tako je s področja urologije prvi magistriral Alojzij Kolenc, dr.med., kasneje še Dejan Bratuš, dr.med., imamo pa tudi nekaj doktorskih kandidatov.

 

Uvajamo nove diagnostične in terapevtske posege v okviru možnosti , ki nam jih omogoča nabava sodobnih aparatur in materialov. Skoraj štiri desetletja tesno sodelujemo s kolegi urologi sosednjih držav. Sodelovanje, ki sta ga vzpostavila doc. Zvonimir Šušteršič, dr.med. in prof. G. Hubner, dr.med. z urološke klinike v Grazu se je v zadnjih letih okrepilo in razširilo še na urologe celotne regije Alpe-Adria.

 

Enkrat letno imamo skupne strokovne sestanke , izmenoma pri nas in v Avstriji.

 

Kakšen je oddelek za urologijo danes?

 

Oddelek za urologijo ima danes 44 postelj za odrasle bolnike na 13. in 14. etaži in 1 posteljo na dislocirani enoti otroške kirurgije. Zaposlenih je 8 specialistov, 4 specializanti. Na oddelku je 8 diplomiranih medicinskih sester in 16 srednjih medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov, 5 instrumentark (ki sicer spadajo pod operacijski blok Klinike za kirurugijo) ter na oddelku in v ambulanti skupaj 4 administratorke.

 

Letno opravimo preko 13.000 ambulantnih pregledov, opravimo preko 1000 endoskopskih diagnostičnih preiskav, okoli 1400 operativnih posegov.

 

Naloge urološke dajavnosti v Mariboru v prihodnje

  • odgovorno ravnanje s sredstvi, skrb za čim boljšo kvaliteto dela ob optimalni izbiri diagnostičnih terapevtskih metod na osnovi strokovnih priporočil ( Guedleinov ). 
  • upoštevanje volje bolnikov pri določenih diagnostičnih in terapevtskih posegih.
  • večja skrb preventivnim ukrepom v urologiji. Iz literature je poznano, da se lahko stroški za zdravila oziroma za zdravljenje zmanjšajo za 25 do 30 %, če bolnike zdravimo pravočasno.
  • iz literature je poznana tudi ocena, da bo do leta 2020 porasla incidenca karcinoma za 63 % pri moških in za 26 % pri ženskah. Že danes je rak prostate z 10 %četrti najpogostejši karcinom pri moških , mehur je s 4 % na devetem mestu ter rak ledvice s 3 % na desetem mestu najpogostejših malignih bolezni slovenske populacije. Vedno pa na žalost velja, da v Sloveniji odkrivamo večino teh malignih bolezni v relativno napredovalem stadiju. Zato bo potreben širok preventivni program, ki pa lahko uspe samo ob širši oziroma ob široki družbeni podpori interesov države
  • predvsem pa specializiranje mlajših kolegov urologov in usmerjanje v klinično delo, saj po številu urologov bistveno zaostajamo za evropskimi državami.
Telefonska centrala - informacije 02/321 1000 Nujna medicinska pomoč 112

Image
Text

Predstojnik oddelka:

mag. Dejan Bratuš, dr. med., specialist urolog

Tel: 02 / 321-14-21

 

Strokovna vodja zdravstvene nege oddelka:

Tanja Vogrin, dipl. m. s.,

Tel: 02 / 321-14-67

 

Tajnica oddelka:

Elvira Livk

Tel.: 02 / 321-14-22

© UKC Maribor 2015

Privzeto Arial Arial bold Verdana Verdana bold Open dyslexic Open dyslexic alta
Privzeto Barvna shema 1 - črno na belem Barvna shema 2 - belo na črnem Barvna shema 3 - črna na bež Barvna shema 4 - modro na belem Barvna shema 5 - črno na zelenem Barvna shema 6 - črno na rumenem Barvna shema 7 - modro na rumenem Barvna shema 8 - rumeno na modrem Barvna shema 9 - turkizno na črnem Barvna shema 10 - črno na vijoličnem
Privzeto Velikost pisave 14pt Velikost pisave 16pt Velikost pisave 18pt Velikost pisave 20pt
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%