Natisni | A+ Aa BARVNA SHEMA
S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja
MENI VSEBINA

Predstavitev oddelka

 

ZAČETKI MARIBORSKE DERMATOVENEROLOGIJE  

 

Na Slovenskem se je dermatologija začela razvijati v drugi polovici 19. stoletja pod vplivom dunajske dermatološke šole, katere začetnik je bil Ferdinand Hebra (1816-1880). V Mariboru je Oddelek za kožne in spolne bolezni pričel delovati leta 1920 v poslopju kirurškega oddelka. Do leta 1937 ga je vodil mariborski zdravnik prim. dr. Hugon Robič, ki je bil pred zaposlitvijo v mariborski bolnišnici klinični asistent na Dermatološki kliniki v Gradcu. V letih 1938-1941 je bil na čelu oddelka prim.dr. Vladimir Milavec. Leta 1941 so Nemci vodstvo dermatovenerološkega oddelka v Mariboru predali dr. Gottfriedu Keuzigerju in preselili oddelek iz bolnišnice v zasilno preurejeno staro magdalensko šolo. Leta 1945 je Oddelek za kožne in spolne bolezni prevzel prim.dr. Eman Pertl.

 

ODDELEK ZA KOŽNE IN SPOLNE BOLEZNI V MARIBORU PRIDOBI LASTNE PROSTORE V DERMATOLOŠKI STAVBI

 

Leta 1948, 28 let po ustanovitvi Oddelka za kožne in spolne bolezni, je dobil oddelek lastne prostore v Dermatološki stavbi, v kateri deluje še danes. Od leta 1945 do 1974 je oddelek vodil prim. Eman Pertl (1907-1987), ki je bil v letih 1951 do 1953 tudi direktor mariborske bolnišnice. Prim. Eman Pertl je Oddelek za kožne in spolne bolezni, ki je bil med vojno uničen, organizacijsko in strokovno uredil ter njegovo dejavnost vseskozi dopolnjeval. Za čas po drugi svetovni vojni je bilo značilno naraščanje spolnih bolezni, kar je narekovalo ustanovitev ambulante in laboratorija za venerološko dejavnost, ki sta delovala v pritličju, sobe z 110 posteljami za hospitalno obravnavo bolnikov so bile v prvem in drugem nadstropju Dermatološke stavbe. Do ustanovitve Oddelka za plastično kirurgijo so na oddelku zdravili tudi opekline. Ob izredno bogatem kliničnem in pedagoškem delu je prim. Eman Pertl napisal tudi več strokovnih razprav in prispevkov s področja zgodovine medicine ter pustil neizbrisen pečat na straneh mariborske in slovenske dermatovenerologije.

 

ORGANIZACIJSKI IN STROKOVNI RAZVOJ ODDELKA ZA KOŽNE IN SPOLNE BOLEZNI V MARIBORU

 

Leta 1953 so začeli uvajati diagnostiko alergijskih bolezni kože, leta 1963 je bil ustanovljen mikološki laboratorij za diagnostiko glivičnih okužb kože. V začetku 70-ih let so pričeli izvajati histopatološke preiskave kože, ki so pripomogle k boljši diagnostiki in razumevanju kožnih bolezni. Leta 1974 je vodenje oddelka prevzel prim. Svetozar Breznik, ki je vodil odsek za zdravljenje kožnih bolezni z rentgenskimi žarki. Vzpodbujal je strokovno izpopolnjevanje tako zdravnikov kot ostalega osebja in svoje strokovno znanje ter bogate izkušnje prenašal na mlajše kolege. Leta 1984 je postal predstojnik oddelka prim. Ivo Koražija, ki je še posebej zagnano razvijal delo alergološkega laboratorija. V osemdesetih letih so pričeli z uvajanjem obsevalnega zdravljenje luskavice in drugih kožnih bolezni. Začetek in razvoj obsevalnega zdravljenja je potekal pod nadzorom prim. Dušana Remsa, ki je prevzel vodenje oddelka od leta 1988 do leta 1991. Leta 1989 so v dermatohistopatološkem laboratoriju pričeli izvajati imunoflorescenčne preiskave kože, istega leta je pričela delovati specialistična pediatrična dermatološka ambulanta. Leta 1991 je postal predstojnik oddelka Srečko Blažič, ki je leta 1992 predstojniško mesto predal prim. Idi Prelog. Prva in dosedaj edina predstojnica oddelka je nadaljevala s potrebno reorganizacijo dermatovenerološke službe, ki je zahtevala zmanjšanje hospitalne obravnave bolnikov in preusmeritev v učinkovitejšo ambulantno oskrbo dermatoloških bolnikov. V času njenega mandata so bila na oddelku in v ambulantah  izvedena obsežna, nujno potrebna vzdrževalna dela, ki so znatno izboljšala delovne pogoje zaposlenih in bivalne razmere bolnikov. Predstojniško mesto je v letu 2003 zasedel prim. doc. dr. Jovan Miljković, ki je nadaljeval z razvojem dermatohistopatologije in vzpodbujanjem sodelavcev za znanstvenoraziskovalno delo na področju dermatovenerologije. Ob ustanovitvi Medicinske Fakultete v Mariboru je sodeloval pri pripravi pouka dermatovenerologije in postal prvi predstojnik Katedre za Dermatovenerologijo na novoustanovljeni Medicinski fakulteti v Mariboru.

 

ODDELEK ZA KOŽNE IN SPOLNE BOLEZNI V MARIBORU DANES

 

V začetku leta 2011 je bil na predstojniško mesto Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor imenovan asist. mag. Pij Bogomir Marko, ki danes vodi drugi največji oddelek za diagnostiko ter zdravljenje kožnih in spolnih bolezni v Sloveniji. 

 

Ob bolnišnični in ambulantni dermatološki dejavnosti izvajajo specialno laboratorijsko (dermatološka mikologija, dermatološka alergologija) in subspecialistično dermatovenerološko dejavnost (dermatološka onkologija, varikologija z obravnavo golenskih razjed, fototerapija, dermatološka pediatrija, preventiva, odkrivanje in zdravljenje spolno prenosljivih bolezni, sodobno zdravljenje psoriaze). 

Največ bolnikov obravnavajo zaradi alergijskih dermatoz, psoriaze in posledičnih stanj motene venske cirkulacije, v zadnjih letih ponovno narašča število bolnikov s spolno prenosljivimi okužbami.

 

Oddelek ima 23 postelj, na leto obravnavajo v obliki bolnišničničnega zdravljenja več kot 600 bolnikov. Ambulantno opravijo preko 20.000 pregledov na leto.

V sklopu prostorov Odelka za kožne in spolne bolezni je bila 01.04.2011 ustanovljena Enota za neakutno bolnišnično obravnavo, ki šteje 15 postelj.

Telefonska centrala 02/321 1000 Urgentni center 02/321 1534 Internistična nujna pomoč 02/321 2243

Image
Text

Predstojnik oddelka:

mag. Pij Bogomir Marko, dr. med.

Tel: 02 / 321-27-26

Image
Text

Strokovna vodja zdravstvene nege oddelka:

Liljana Kralj, mag.zdrav.nege.

Tel: 02 / 321-26-54

 

Text

Tajništvo oddelka:

Klavdija Fras, posl. sek.

Tel: 02 / 321-27-05

© UKC Maribor 2015

Privzeto Arial Arial bold Verdana Verdana bold Open dyslexic Open dyslexic alta
Privzeto Barvna shema 1 - črno na belem Barvna shema 2 - belo na črnem Barvna shema 3 - črna na bež Barvna shema 4 - modro na belem Barvna shema 5 - črno na zelenem Barvna shema 6 - črno na rumenem Barvna shema 7 - modro na rumenem Barvna shema 8 - rumeno na modrem Barvna shema 9 - turkizno na črnem Barvna shema 10 - črno na vijoličnem
Privzeto Velikost pisave 14pt Velikost pisave 16pt Velikost pisave 18pt Velikost pisave 20pt
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%