Zgodovina


Maribor je imel že v 14. stoletju svoj meščanski špital, ki je bil namenjen onemoglim meščanom.

V 16. in 17. stoletju je kuga morila po mestu in pobrala polovico prebivalstva; na te žalostne čase spominjata Barbarina kapela na Kalvariji in kužno znamenje na Glavnem trgu. Pravo bolnišnico je Maribor dobil šele z razvojem medicinske vede v Gradcu v osemnajstem stoletju.

Leta 1799 je mestni magistrat izdal okrožnico o ustanovitvi mestne bolnišnice v prenovljenem poslopju mestnega špitala, na mestu, kjer danes stoji poštno poslopje, v neposredni bližini Rektorata in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter gledališča. Za njeno delovanje so skrbeli številni dobrotniki. Sprva je bilo v mestni bolnišnici prostora za 24 bolnikov. V tem poslopju je delovala mariborska bolnišnica vse do leta 1855, v obdobju do selitve na sedanjo lokacijo na Taboru pa je pridobila dodatnih 26 postelj. Mestne oblasti so kupile Prosenjakovo vilo v Magdalenskem predmestju, kjer je začela bolnišnica delovati s 110 posteljami, saj se je v tistem času močno povečalo število mestnih prebivalcev. Sprva enovita bolnišnica se je s prihodom magistra kirurgije Feliksa Ferka leta 1792 razdelila na interni - medicinski in eksterni - kirurški oddelek. Iz teh dveh so se pozneje ločili in osamosvojili interni, kirurški, dermatovenerološki, ginekološko-porodniški in infekcijski oddelek, rentgenski zavod in prosektura ter pljučni odsek, mariborska bolnišnica pa je kmalu dobila tudi oddelek za ušesne in očesne bolezni.

V sodobnem razvoju bolnišnice pripisujejo zgodovinarji zdravstvene kulture velike zasluge za razvoj te ustanove prim. dr. Milanu Černiču, kirurgu in znanemu medicinskemu piscu ter oblikovalcu slovenske zdravstvene besede. Dr. Benjamin Ipavec je organiziral rentgenski inštitut in bil med prvimi, ki so se lotili težavnejših ginekoloških operacij. Prvi prosektor je bil prim. dr. Franc Hribar, prim. dr. Božena Grossman je organizirala otroški oddelek, dr. Lea Pleiweiss Svetličič je ustanovila nevropsihiatrični oddelek, dr. Drina Gorišek je začetnica krvodajalske službe v Mariboru, doc. dr. mr. ph. Niko Jesenovec je organiziral sodobni biokemijski laboratorij.

Razvoj mariborske bolnišnice je vidno zaznamoval razpad avstro-ogrske monarhije, pa tudi druga svetovna vojna je kruto posegla prav v vrste slovenskih zdravnikov: velika večina je bila pregnanih, številne med njimi so mučili in tudi ubili, v bolnišnico pa so prišli nemški zdravniki. Strokovni razvoj je v veliki meri zastal, številni zdravniki so se pridružili odporniškemu gibanju. Za maloštevilne bolnike so skrbeli zdravniki, ki jim je nemška oblast še dovolila delati, in sestre usmiljenke, ki so kot negovalno osebje ostale v bolnišnici vse do leta 1948.

Konec druge svetovne vojne in nova zagnanost sta kljub odrekanju, porušeni bolnišnici, pomanjkanju osebja in opreme prinesla nov silovit razvoj. Do konca petdesetih let so v mariborski bolnišnici že delovali posamezni odseki na kirurškem oddelku (travmatologija, plastična kirurgija, splošna kirurgija, urologija, ortopedija in anestezija). Leta 1964 so se začela gradbena dela za bolnišnično stolpnico, ki je bila sprva namenjena internemu in psihiatričnemu oddelku. Leta 1972 so psihiatrijo začasno preselili pod obronke Pohorja v Pohorski dvor.

Od sredine sedemdestih let pa vse do današnjih dni v bolnišnici intenzivno gradimo in obnavljamo: leta 1976 je bila odprta kirurška stolpnica, 1984. leta je zaživel medicinsko-funkcionalni trakt II, leta 1987 se je na območje bolnišnice preselila tudi pediatrija. Temu prvemu objektu, zgrajenemu s sredstvi samoprispevka, so sledili: 1991. leta porodnišnica in medicinski funkcionalni trakt III, leta 1992 prenovljeni ginekološki oddelek in leta 1993 trakt B internega oddelka. Nova interna je zrasla s sredstvi Mariborčanov, Lenartčanov, Slovenskobistričanov in Pesničanov.

V bolnišnici uresničujejo dve veliki naložbi: gradnjo novega oddelka za očesne bolezni in oddelka za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, v zgradbi pa bodo tudi znanstveno-raziskovalni oddelek, medicinska knjižnica in kirurške specialistične ambulante. V neposredni bližini bolnišnice že stojijo trije paviljoni, namenjeni oddelku za psihiatrijo. Po preselitvi teh oddelkov v nove prostore pa preseljevanj in obnov še ne bo konec: potekajo priprave za obnovo tretje in četrte etaže ginekološke zgradbe, na območje bolnišnice se bo preselil tudi pljučni oddelek s Slivniškega Pohorja. Zaradi želje, da bi bolnikom omogočili kar najboljše razmere za zdravljenje, v bolnišnici potekajo številna investicijska dela za nemoteno delovanje infrastrukturnih objektov: od pralnice, jedilnice do obnove stare zgradbe pralnice, kjer je Inštitut za anatomijo MF UM. Obnova in posodobitev kotlarne je zaključena, v bolnišnici smo prešli na okolju prijaznejše zagotavljanje toplotne in električne energije s kogeneracijo.

Graditev Splošne bolnišnice Maribor

Splošno bolnišnico Maribor je čas po drugi svetovni vojni zaznamoval z intenzivno gradnjo, tako da je bolnišnica danes zasnovana na eni lokaciji na desnem bregu Drave, kar bo uresničila preselitev dislociranih oddelkov. Sicer pa je gradnja po drugi svetovni vojni potekala po tem zaporedju:

  • na Slivniškem Pohorju dobi bolnišnica zgradbo za pljučni oddelek (1953);
  • pljučni oddelek na Slivniškem Pohorju dobi prizidek oziroma samski blok;
  • z državnim denarjem začno graditi kirurško stolpnico (1961);
  • zgraditev kotlarne (jesen 1971);
  • zgraditev kirurške stolpnice in njena otvoritev (pomlad 1976);
  • prenova vile Pohorski dvor za zdravljenje alkoholikov (december 1977);
  • medicinsko-funkcionalni trakt I in prenova infekcijskega oddelka (otvoritev aprila 1979);
  • obnova nevrološkega oddelka (februar 1978);
  • obnova splošne kirurgije za interni oddelek (jesen 1978);
  • prizidek k stavbi patologije za nuklearno medicino (1973);
  • prizidek k pljučnemu oddelku (1981);
  • opeklinski oddelek v kirurški stolpnici (otvoritev oktober 1983);
  • nova pediatrija (6. 3. 1987) - tretji samoprispevek;
  • medicinsko-funkcionalni trakt II (začetek gradnje 1976, otvoritev 25. 4. 984);
  • prizidek za hemodializo (oktober 1978);
  • nuklearna medicina - druga faza (maj 1989);
  • medicinsko-funkcionalni trakt III (začetek del 1990, otvoritev 12. 5. 1991) - četrti samoprispevek;
  • porodniški oddelek (otvoritev 22. 5. 1991) - četrti samoprispevek;
  • obnova ginekologije (otvoritev 15. 7. 1992) - četrti samoprispevek;
  • interni trakt B (maj 1993) - peti samoprispevek;
  • interni trakt A (20. 9. 1995) - peti samoprispevek;
  • obnova bolnišnične stolpnice (zakon o investicijah v zdravstvu - ZIZ, 5. 11. 1998);
  • obnova nevrološkega oddelka (otvoritev 5. 11. 1998);
  • obnova dermatološkega oddelka (otvoritev 14. 7. 1999);
  • rušenje Vojašnice vojvode Mišiča za potrebe psihiatrije (ZIZ, 1998);
  • rušenje stare interne za potrebe očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ, 1998);
  • obnova etaže na pediatriji za otroško kirurgijo (1999);
  • kardiokirurgija na 3. etaži kirurške stolpnice (otvoritev 24. 11. 1999);
  • začetek gradnje očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ - 1999);
  • začetek gradnje psihiatrije in nadaljevanje očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ, 2000);
  • enota za invazivno kardiologijo (otvoritev 27. 11. 2001);
  • začetek del inštituta za anatomijo in fiziologijo (26. 9. 2003, financira konzorcij);
  • obnova kotlovnice (otvoritev 25. 5. 2004)
  • otvoritev Inštituta za anatomijo MF UM - 30. 9. 2004
  • otvoritev Oddelaka za psihiatrijo - 5.10.2005

Podrobnejšo zgodovino SBM si lahko preberete v člankih prim. dr. Gregorja Pivca, dr. med. - "200 let bolnišnice Maribor". V njih je nazorno predstavljen razvoj mariborske bolnišnice. Opremljeni so tudi s fotografijami iz tistega časa.

Isis-ZgodovinaSBM-1del.pdf

Isis - Zgodovina SBM - 1.del

105 K

Isis-ZgodovinaSBM-2del.pdf

Isis - Zgodovina SBM - 2.del

222 K

Isis-ZgodovinaSBM-3del.pdf

Isis - Zgodovina SBM - 3.del

150 K

Isis-ZgodovinaSBM-4del.pdf

Isis - Zgodovina SBM - 4.del

170 K

Isis-ZgodovinaSBM-5del.pdf

Isis - Zgodovina SBM - 5.del

160 K

Isis-ZgodovinaSBM-6del.pdf

Isis - Zgodovina SBM - 6.del

181 K

Isis-ZgodovinaSBM-7del.pdf

Isis - Zgodovina SBM - 7.del

157 K

Telefonska centrala

02/321 1000

Urgentni center

02/321 1534

Internistična nujna pomoč

02/321 2243

Nacionalne čakalne dobe
Naše čakalne dobe