Natisni | A+ Aa BARVNA SHEMA
S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja
MENI VSEBINA

Zgodovina


Maribor je imel že v 14. stoletju svoj meščanski špital, ki je bil namenjen onemoglim meščanom.

V 16. in 17. stoletju je kuga morila po mestu in pobrala polovico prebivalstva; na te žalostne čase spominjata Barbarina kapela na Kalvariji in kužno znamenje na Glavnem trgu. Pravo bolnišnico je Maribor dobil šele z razvojem medicinske vede v Gradcu v osemnajstem stoletju.

Leta 1799 je mestni magistrat izdal okrožnico o ustanovitvi mestne bolnišnice v prenovljenem poslopju mestnega špitala, na mestu, kjer danes stoji poštno poslopje, v neposredni bližini Rektorata in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter gledališča. Za njeno delovanje so skrbeli številni dobrotniki. Sprva je bilo v mestni bolnišnici prostora za 24 bolnikov. V tem poslopju je delovala mariborska bolnišnica vse do leta 1855, v obdobju do selitve na sedanjo lokacijo na Taboru pa je pridobila dodatnih 26 postelj. Mestne oblasti so kupile Prosenjakovo vilo v Magdalenskem predmestju, kjer je začela bolnišnica delovati s 110 posteljami, saj se je v tistem času močno povečalo število mestnih prebivalcev. Sprva enovita bolnišnica se je s prihodom magistra kirurgije Feliksa Ferka leta 1792 razdelila na interni - medicinski in eksterni - kirurški oddelek. Iz teh dveh so se pozneje ločili in osamosvojili interni, kirurški, dermatovenerološki, ginekološko-porodniški in infekcijski oddelek, rentgenski zavod in prosektura ter pljučni odsek, mariborska bolnišnica pa je kmalu dobila tudi oddelek za ušesne in očesne bolezni.

V sodobnem razvoju bolnišnice pripisujejo zgodovinarji zdravstvene kulture velike zasluge za razvoj te ustanove prim. dr. Milanu Černiču, kirurgu in znanemu medicinskemu piscu ter oblikovalcu slovenske zdravstvene besede. Dr. Benjamin Ipavec je organiziral rentgenski inštitut in bil med prvimi, ki so se lotili težavnejših ginekoloških operacij. Prvi prosektor je bil prim. dr. Franc Hribar, prim. dr. Božena Grossman je organizirala otroški oddelek, dr. Lea Pleiweiss Svetličič je ustanovila nevropsihiatrični oddelek, dr. Drina Gorišek je začetnica krvodajalske službe v Mariboru, doc. dr. mr. ph. Niko Jesenovec je organiziral sodobni biokemijski laboratorij.

Razvoj mariborske bolnišnice je vidno zaznamoval razpad avstro-ogrske monarhije, pa tudi druga svetovna vojna je kruto posegla prav v vrste slovenskih zdravnikov: velika večina je bila pregnanih, številne med njimi so mučili in tudi ubili, v bolnišnico pa so prišli nemški zdravniki. Strokovni razvoj je v veliki meri zastal, številni zdravniki so se pridružili odporniškemu gibanju. Za maloštevilne bolnike so skrbeli zdravniki, ki jim je nemška oblast še dovolila delati, in sestre usmiljenke, ki so kot negovalno osebje ostale v bolnišnici vse do leta 1948.

Konec druge svetovne vojne in nova zagnanost sta kljub odrekanju, porušeni bolnišnici, pomanjkanju osebja in opreme prinesla nov silovit razvoj. Do konca petdesetih let so v mariborski bolnišnici že delovali posamezni odseki na kirurškem oddelku (travmatologija, plastična kirurgija, splošna kirurgija, urologija, ortopedija in anestezija). Leta 1964 so se začela gradbena dela za bolnišnično stolpnico, ki je bila sprva namenjena internemu in psihiatričnemu oddelku. Leta 1972 so psihiatrijo začasno preselili pod obronke Pohorja v Pohorski dvor.

Od sredine sedemdestih let pa vse do današnjih dni v bolnišnici intenzivno gradimo in obnavljamo: leta 1976 je bila odprta kirurška stolpnica, 1984. leta je zaživel medicinsko-funkcionalni trakt II, leta 1987 se je na območje bolnišnice preselila tudi pediatrija. Za nadaljnji razvoj Splošne bolnišnice Maribor je ključnega pomena zagotavljanje ustreznih bivalnih in delovnih standardov, to pa z državnim denarjem žal ni bilo mogoče. Tako so bili ključnega pomena pri tem uspešni referendumi za uvedbo samoprispevkov. V okviru IV. samoprispevka so bili zgrajeni medicinsko funkcionalni trakt III (odprtje 1991), Oddelek za perinatologijo (1991) ter obnova in razširitev ginekologije (1992). V okviru V. samoprispevka je zrasel interni trakt B leta 1993 in trakt A leta 1995. Prvi objekt, ki ga je v mariborski bolnišnici obnavljala država v okviru zakona o investicijah v zdravstvu, je bila obnova kirurške stolpnice z nadgradnjo dvorane in sanacijo potresnih vezi (1998). Z  nadaljnjimi obnovami, ki jih je bolnišnica izvajala v okviru lastnega programa investicijske izgradnje, pa so bili izboljšani pogoji dela za zaposlene in bivalni pogoji za bolnike (obnova Oddelka za nevrološke bolezni 1998, Oddelka za kožne in spolne bolezni 1999 ipd.). Gradnja novega Oddelka za psihiatrijo se je začela po prej omenjenem zakonu leta 1998 v neposredni bližini bolnišnice in je zaradi gradnje podzemne povezave predstavljala poseben izziv in velik dosežek, saj je nad gradbiščem ves čas nemoteno potekal železniški promet. Oddelek za psihiatrijo je bil odprt leta 2005. Oddelek za očesne bolezni in Oddelek za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo sta več desetletij delala v povsem neprimernih razmerah, z rušenjem starega internega oddelka leta 1998 pa so se začela dela za novogradnjo. Že pred tem sta bili ti dve dejavnosti izjemni, po odprtju prostorov leta 2007 pa sta doživeli ekspanziven razvoj. Kar zadeva investicije, je bilo živahno tudi leto 1999, ko je bila obnovljena in otroški kirurgiji namenjena etaža na pediatriji, ter odprtje prostorov v 3. etaži kirurške stolpnice za namene Oddelka za kardiokirurgijo (prva operacija na odprtem srcu v mariborski bolnišnici je bila izvedena junija 1996; od takrat se je oddelek razvil v mednarodno primerljiv tovrstni oddelek z izjemnimi rezultati). V letih 1998 in 1999 je potekala celotna prenova Centralne sterilizacije. Leta 2001 je bila odprta enota za invazivno kardiologijo, tam pa so bile omogočene vse sodobne angiografske in kardiografske dejavnosti. Konzorcij je zagotavljal finančna sredstva za začetek delovanja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Tako je bila obnovljena zgradba stare pralnice v osrčju bolnišnice za potrebe Inštituta za anatomijo in fiziologijo (2004). Iz enakih sredstev so bili obnovljeni prostori zgradbe na Magdalenskem trgu (prostori arhiva Splošne bolnišnice Maribor). Leta 2004 je bila obnovljena kotlovnica, zgradil se je podzemni hodnik od MFT do Oddelka za psihiatrijo in izvedli sta se dve kardio-kirurški operacijski dvorani po modularnem sistemu v operacijskem bloku. Leta 2006 je potekala statična sanacija prostorov na Oddelku za radiologijo. Leta 2007 je prišlo do otvoritve dvoetažnega pokritega parkirišča pred UKC Maribor, kar je znatno pripomoglo k povečani požarni varnosti. V letu 2008 se je digitaliziral Oddelek za radiologijo, v letu 2009 pa se je obnavljal Oddelek za dializo v dveh fazah. Ker v UKC Maribor spodbujamo program DORA, so bili v letu 2010 urejeni prostori za delovanje tega programa. V istem letu so se uredili prostori v delu kleti in pritličja Klinike za interno medicino, prišlo je do rekonstrukcije vhoda v medicinsko funkcionalni trakt MFT I,  izvedba vhoda na Pobreški cesti in zelo pomembna je bila izgradnja dovozne ceste za urgentna vozila, ki je omogočila hitrejši prevoz pacientov do Urgentnega centra. Leta 2011 je bila zgrajena 1. faza forenzike na Oddelku za psihiatrijo, leta 2014 pa 2. faza. Med leti 2011 in 2014 je potekala energetska sanacija stavb in naprav v UKC Maribor. V letu 2015 je bila otvoritev novega Urgentnega centra Maribor, kamor je bila nameščena tudi medicinska in nemedicinska oprema. Prav tako smo leta 2015 odprli Oddelek za onkologijo, kjer imamo dva obsevalnika, ki smo ju prejeli kot donacijo Švicarskega sklada. Trenutno še poteka formiranje dodatnega laboratorija za interventno in invazivno kardiologijo na Kliniki za interno medicino.
Razvojni sprožilec takratne Splošne bolnišnice Maribor je bila kardiokirurgija, ki se je na noge začela postavljati leta 1995. Predstavljala je ključni razvojni strokovni trenutek za UKC Maribor, saj zahteva sodelovanje različnih strok, od invazivne, interventne kardiologije, intenzivne rentgenologije, kirurgije, celotne internistike. Omogočila je razvoj vseh drugih dejavnosti, vključno z medicinsko in zdravstveno fakulteto. Leta 1996 je uspešno klinično, znanstvenoraziskovalno, pedagoško in publicističo delo odsevalo v imenovanju prvih treh kliničnih oddelkov: Kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo, Kliničnega oddelka za pediatrijo in Kliničnega oddelka za interno medicino. Načrtno so se začela tudi prizadevanja, da prvim trem sledijo še druge dejavnosti, zlasti kirurgija. Tako so kirurgija, pa tudi prejšnji klinični oddelki, dobili status klinik in je leta 2007 Splošna bolnišnica Maribor postala Univerzitetni klinični center Maribor.
Dobro strokovno delo, številni vidni in v domačem okolju, pa tudi mednarodno, uveljavljeni strokovnjaki so tlakovali pot tako klinični bolnišnici kot nastanku Medicinske fakultete Univerze v Mariboru: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je bila ustanovljena 2. 10. 2003, 3. decembra istega leta pa je Svet za visoko šolstvo potrdil študijski program Splošna medicina. Prav tako je pomembna tudi Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki skupaj z Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru  uporabljata UKC Maribor kot učno bolnišnico.
Po strokovni plati so se posamezni oddelki in dejavnosti v Splošni bolnišnici Maribor razvijali skladno z razvojem medicine v svetu, v številnih primerih so bili vrhunski strokovnjaki protagonisti razvoja tudi v mednarodnem merilu: prof. dr. Zora Janžekovič s svojo izvirno kirurško metodo zgodnjega kirurškega zdravljenja opeklin, prof. dr. Veljko Vlaisavljević z izjemno dobro razvitim področjem zdravljenja neplodnosti, prim. Igor Japelj kot oče in spoštovani učitelj na področju ultrazvoka v tem delu Evrope, prof. dr. Eldar Gadžijev, ki je na klinično raven povzdignil kirurgijo, prof. dr. Ivan Krajnc, dolgoletni predstojnik internistične dejavnosti, strokovni direktor in prvi dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Številni drugi strokovnjaki in predstojniki, ki so zagotovili evropsko prepoznavnost in visoko kakovostno raven najpomembnejše učne baze MF UM: prof. dr. Dušica Pahor, prodekanja za raziskovalno dejavnost ter odgovorna urednica edinega znanstvenega časopisa v izdajateljstvu medicinske fakultete v Sloveniji, Acta Medico-Biotechnica; prof. dr. Radovan Hojs, prodekan za izobraževalno dejavnost, predstojnik interne klinike in mednarodno uveljavljen strokovnjak, prof. dr. Pavel Skok, prodekan za podiplomski študij in nosilec podiplomskega študija Biomedicinska tehnologija, ki je popolna novost v tem delu Evrope, prof. dr. Breda Pečovnik Balon, dolgoletna prodekanja za mednarodno dejavnost, doc. dr. Bogdan Čizmarević, prodekan za mednarodno dejavnost, izjemno angažiran pri gradnji nove medicinske fakultete, vsi nosilci in visokošolski učitelji, ki so se oblikovali v nekdanji Splošni bolnišnici Maribor, danes Univerzitetnem kliničnem centru Maribor).
V organizaciji zdravnikov iz Univerzitetnega kliničnega centra (in v zadnjem desetletju tudi iz Medicinske fakultete Univerze v Mariboru) poteka niz strokovnih srečanj, simpozijev in kongresov, ki so že zdavnaj prerasli lokalne ovire, ugotovitve pa so pomembno vplivale tudi na razvoj stroke in zdravstvene dejavnosti kot celote. Medicina in pravo (v organizaciji zdravniškega in pravniškega društva ter obeh fakultet ter UKC Maribor). Iz prakse za prakso (kot prvo strokovno druženje internistov in zdravnikov splošne oz. družinske medicine, ki se neprekinjeno odvija od leta 1989). Srečanje pediatrov v Mariboru (s prav tako dolgoletno tradicijo, vzporedno z njim pa teče tudi srečanje medicinskih sester v pediatriji). Dermatološki dnevi, Ortopedsko srečanje, Černičevi simpoziji, Bedjaničevi simpoziji, srečanja urologov, kirurške delavnice, ginekološko-perinatološka srečanja, internistična srečanja ter strokovna srečanja samostojnih oddelkov in skupnih medicinskih služb.
V nekdanji Splošni bolnišnici Maribor so bili bolniki z rakom deležni onkološkega zdravljenja (hematologija, abdominalna kirurgija, ginekologija), z načrtnim razvojem onkološke dejavnosti, gradnjo novega oddelka in ustrezno opremo pa bodo bolnikom prihranjene tudi naporne vožnje na obsevanje v Onkološki inštitut v Ljubljani. Z odprtjem forenzičnega oddelka v okviru Oddelka za psihiatrijo se je začela tudi ustreznejša obravnava bolnikov, ki so doslej zasedali bolniške postelje v že tako prezasedenih psihiatričnih bolnišnicah. Že v Splošni bolnišnici Maribor so bili številni zdravniki pionirji na področju endoskopske kirurgije (minimalno invazivne kirurgije), ki so jo  povsem približali mednarodnim standardom in so v številnih primerih že zamenjali t. i. veliko kirurgijo. Izjemen razvoj je dosegla tudi radiologija in invazivna radiologija, zlasti na področju ugotavljanja in zdravljenja zamašenih žil.
Splošna bolnišnica Maribor in Univerzitetni klinični center Maribor, tudi v povezavi z Medicinsko Fakulteto univerze v Mariboru, odlikuje izjemna publicistična dejavnost. Od izdaje mednarodnih učbenikov in monografij do objav v najuglednejših in najpogosteje citiranih tujih revijah z visokim faktorjem vpliva. Doslej je najprej v Splošni bolnišnici Maribor, nato pa v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru izšlo že tudi več suplementov znanstvene revije Wienner Klinische Wochenscrift. Izšli so tudi številni učbeniki (interna medicina, kirurgija, ginekologija, zdravstvena psihologija in drugi za Fakulteto za  zdravstvene vede, na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru pa cela vrsta učbenikov, od anatomije, histologije in embriologije do fiziologije in kliničnih predmetov, med njimi tudi intenzivna medicina in kardiologija, medicinska psihologija, nevrokirurgija, ginekologija in perinatologija, ultrazvočna diagnostika, zgodovina medicine in številni drugi).  Med leti 1991 in 2016 je v okviru UKC Maribor izšlo 906 izvirnih znanstvenih člankov, 269 preglednih znanstvenih člankov in 68 kratkih znanstvenih prispevkov.
Obstoj Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki je v dvanajstih letih delovanja dala več kot 450 diplomantov – zdravnikov in več kot 50 doktorjev znanosti, med katerimi so številni že tudi dosegli izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, pomeni pomemben dodatek v nadaljnjem razvoju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki bo v prihodnosti moral po poti mednarodnega ocenjevanja, saj se v tej smeri pripravljajo nove evropske direktive, to pa bo izziv za obe soodvisni in tesno povezani instituciji. 
V zadnjih 25 letih se je izjemno povečalo tudi število zaposlenih. Leta 1991 je Splošna bolnišnica Maribor imela 2215 zaposlenih, od tega je bilo 285 zdravnikov.  Danes Univerzitetni klinični center Maribor zaposluje 2997 ljudi, od tega 530 zdravnikov.
Vodstvo bolnišnice se je v teh letih tudi menjevalo. Strokovni direktor je bil med leti 1984 in 1995 Rudi Turk. Med leti 1995 in 1999 je funkcijo strokovnega direktorja (hkrati s funkcijo direktorja) nastopil Gregor Pivec. Med leti 1999 in 2004 je bil strokovni direktor Ivan Krajnc, ki ga je nasledil Anton Crnjac, ki je svoj mandat zaključil leta 2010. Nato je delo strokovne direktorice prevzela Darja Arko. Med leti 1982 in 1991 je bil direktor Splošne bolnišnice Tone Kranjc, med leti 1991 in 1995 je bil direktor Rudi Turk, leta 1995 pa je vodenje Splošne bolnišnice prevzel Gregor Pivec, pod katerim je Splošna bolnišnica Maribor postala Univerzitetni klinični center Maribor.
Splošna bolnišnica Maribor je bila leta 1991 v strokovnem smislu in po obsegu dela podobna okoliškim bolnišnicam. V teh 25 letih je postala čisto druga institucija. Na eni strani imamo medicinsko fakulteto in izobraževanje mladih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, na drugi strani pa raziskovalno dejavnost in vrsto oddelkov, ki smo jih ustanovili in katerih dejavnost je bila nujno potrebna v severovzhodni Sloveniji.

Graditev Splošne bolnišnice Maribor

Splošno bolnišnico Maribor je čas po drugi svetovni vojni zaznamoval z intenzivno gradnjo, tako da je bolnišnica danes zasnovana na eni lokaciji na desnem bregu Drave, kar bo uresničila preselitev dislociranih oddelkov. Sicer pa je gradnja po drugi svetovni vojni potekala po tem zaporedju:

  • na Slivniškem Pohorju dobi bolnišnica zgradbo za pljučni oddelek (1953);
  • pljučni oddelek na Slivniškem Pohorju dobi prizidek oziroma samski blok;
  • z državnim denarjem začno graditi kirurško stolpnico (1961);
  • zgraditev kotlarne (jesen 1971);
  • zgraditev kirurške stolpnice in njena otvoritev (pomlad 1976);
  • prenova vile Pohorski dvor za zdravljenje alkoholikov (december 1977);
  • medicinsko-funkcionalni trakt I in prenova infekcijskega oddelka (otvoritev aprila 1979);
  • obnova nevrološkega oddelka (februar 1978);
  • obnova splošne kirurgije za interni oddelek (jesen 1978);
  • prizidek k stavbi patologije za nuklearno medicino (1973);
  • prizidek k pljučnemu oddelku (1981);
  • opeklinski oddelek v kirurški stolpnici (otvoritev oktober 1983);
  • nova pediatrija (6. 3. 1987) - tretji samoprispevek;
  • medicinsko-funkcionalni trakt II (začetek gradnje 1976, otvoritev 25. 4. 984);
  • prizidek za hemodializo (oktober 1978);
  • nuklearna medicina - druga faza (maj 1989);
  • medicinsko-funkcionalni trakt III (začetek del 1990, otvoritev 12.5.1991) - četrti samoprispevek;
  • porodniški oddelek (otvoritev 22.5.1991) - četrti samoprispevek;
  • obnova ginekologije (otvoritev 15.7.1992) - četrti samoprispevek;
  • interni trakt B (19.4.1993) - peti samoprispevek;
  • interni trakt A (20.9.1995) - peti samoprispevek;
  • obnova bolnišnične stolpnice,izvedba toplotnega ovoja kirurške stolpnice z nadgradnjo dvorane in sanacijo potresnih vezi (zakon o investicijah v zdravstvu - ZIZ, 5.11.1998);
  • obnova nevrološkega oddelka (otvoritev 5.11.1998);
  • dobava in montaža gama kamere Picker Axsis (1998);
  • obnova dermatološkega oddelka (otvoritev 14.7.1999);
  • rušenje Vojašnice vojvode Mišiča za potrebe psihiatrije (ZIZ, 1998);
  • rušenje stare interne za potrebe očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ, 1998);
  • obnova etaže na pediatriji za otroško kirurgijo (1999);
  • kardiokirurgija na 3. etaži kirurške stolpnice; (otvoritev 24.11.1999);
  • začetek gradnje očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ - 1999);
  • začetek gradnje psihiatrije in nadaljevanje očesnega in ušesnega oddelka (ZIZ, 2000);
  • izvedba laboratorija za invazivno kardiologijo (otvoritev 27.11.2001);
  • dobava in montaža paketa štirih aparatov, angiografski aparat (2001-2002);
  • diesel agregat in bazen za hrambo goriva; 23.9.2002;
  • začetek del inštituta za anatomijo in fiziologijo (26.9.2003, financira konzorcij);
  • obnova kotlovnice in instalacija sistema kogeneracije (otvoritev 25.5.2004);
  • izgradnja podzemnega hodnika od MFT do psihiatrije (8.7.2004);
  • rekonstrukcija in dograditev pralnice (27.8.2004);
  • otvoritev inštituta za anatomijo MF UM (30.9.2004):
  • zamenjava oken na zgradbi Derma (marec 2004);
  • otvoritev oddelka za psihiatrijo (5.10.2005);
  • Kompletna prenova Centralne sterilizacije (1998-1999);
  • Izvedba dveh kardio kirurških OP dvoran po modularnem sistemu v OP bloku (pogodba maj 2004);
  • dobava in montaža magneta MR 1,5T s statično sanacijo prostorov na Oddelku za radiologijo (15.6.2006);
  • izgradnja ORL zgradbe za potrebe Oddelka za očesne bolezni in Oddelka za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo (23.1.2006, otvoritev 2007);
  • postopek podelitve stavbne pravice za dvoetažno pokrito parkirišče in garažno hišo ( september 2005); otvoritev dvoetažnega pokritega parkirišča september 2006, otvoritev garažne hiše avgust 2007;
  • adaptacija sanitarij v 17 javnih zdravstvenih zavodih na območju Republike Slovenije (julij 2008);
  • digitalizacija Oddelka za radiologijo (oktober 2008);
  • dobava in montaža gama kamere z ureditvijo pripadajočih prostorov (februar 2010);
  • rekonstrukcija Oddelka za dializo I. faza (20.4.2009);
  • rekonstrukcija Oddelka za dializo II. faza (6.7.2009);
  • oprema Laboratorija za medicinsko genetiko (oktober 2009);
  • ureditev prostorov programa DORA (februar 2010);
  • ureditev prostora in namestitev magnetno resonančne naprave MR 3T v delu kleti in pritličja Klinike za interno medicino (15.9.2010);
  • rekonstrukcija vhoda v medicinsko funkcionalni trakt MFT I (6.7.2010);
  • ureditev okolja urgentnega centra in izvedba vhoda na Pobreški cesti (8.7.2010);
  • ureditev prostora cistoskopije in namestitev uroskopa (14.7.2010);
  • dobava in montaža aparata za angiografije in neurološke posege na Oddelku za radiologijo (pogodba april avgust 2009, izvedba 2010);
  • izgradnja dovozne ceste za urgentna vozila (21.10.2010);
  • ureditev prostorov in namestitev RTG aparatov na Oddelku za radiologijo in Oddelku za pljučne bolezni (28.10.2010);
  • ureditev prostorov in namestitev mamografskega aparata v kleti Klinike za ginekologijo in perinatologijo (15.12.2010);
  • 1. faza forenzike na Oddelku za psihiatrijo (27.9.2011);
  • izgradnja Oddelka za onkologijo (12.12.2013, otvoritev 1.10.2015);
  • ureditev prostorov in namestitev linearnih pospeševalnikov 1 in 2 na Oddelku za onkologijo (13.1.2014);
  • energetska sanacija stavb in naprav v UKC Maribor (januar 2011-januar 2014)
  • 2. faza forenzike na Oddelku za psihiatrijo (29.7.2014);
  • ureditev prostorov in namestitev naprav CT in RTG na Oddelku za onkologijo ( 30.10.2014);
  • Urgentni center Maribor 1. faza -1. etapa (28.11.2015);
  • Urgentni center Maribor 1. faza -2. etapa (14.8.2015, otvoritev 20.11.2015);
  • namestitev medicinske in nemedicinske opreme v Urgentni center (oktober 2015);
  • namestitev medicinske in nemedicinske opreme v Oddelek za onkologijo (november 2015);
  • ureditev prostorov in namestitev naprave PET CT na Oddelku za onkologijo (19.11.2015);
  • ureditev prostorov in namestitev naprav RTG v Urgentnem centru (20.11.2015);
  • dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov v Sloveniji (december 2015);
  • Formiranje dodatnega laboratorija za interventno in invazivno kardiologijo na Kliniki za interno medicino (23.7.2016).

Podrobnejšo zgodovino SBM si lahko preberete v člankih prim. dr. Gregorja Pivca, dr. med. - "200 let bolnišnice Maribor". V njih je nazorno predstavljen razvoj mariborske bolnišnice. Opremljeni so tudi s fotografijami iz tistega časa.

Telefonska centrala 02/321 1000 Urgentni center 02/321 1534 Internistična nujna pomoč 02/321 2243

Image
Image
Image
© UKC Maribor 2015

Privzeto Arial Arial bold Verdana Verdana bold Open dyslexic Open dyslexic alta
Privzeto Barvna shema 1 - črno na belem Barvna shema 2 - belo na črnem Barvna shema 3 - črna na bež Barvna shema 4 - modro na belem Barvna shema 5 - črno na zelenem Barvna shema 6 - črno na rumenem Barvna shema 7 - modro na rumenem Barvna shema 8 - rumeno na modrem Barvna shema 9 - turkizno na črnem Barvna shema 10 - črno na vijoličnem
Privzeto Velikost pisave 14pt Velikost pisave 16pt Velikost pisave 18pt Velikost pisave 20pt
Velikost pisave 125% Velikost pisave 150% Velikost pisave 200%